Ovire na poti do osamosvojitvenega dne

Kratka kronologija:

- Jugoslavija 1986 - 1989
Zaostrovala so se razmerja v Jugoslaviji. Septembra 1986 je bil objavljen Memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti, velikosrbski nacionalni program. Leta 1987 se je začel vzpon Slobodana Miloševiča, leta 1988 serija srbskih mitingov, februarja 1989 so uvedli izredne razmere na Kosovu, marca 1989 so ukinili avtonomijo Kosova in Vojvodine. Slovenski odnosi z jugoslovanskimi federativnimi oblastmi, JLA in posebej s Srbijo so bili vse bolj zaostreni. Po kritikah kulta Tita, skupnih šolskih jeder, armade, so zvezne oblasti od leta 1986 ocenjevale, da v Sloveniji poteka protirevolucija. Decembra 1989 je Srbija uvedla ekonomske ukrepe proti Sloveniji.

- 31. maj 1988
SDV aretira publicista Janeza Janšo, varnostni organi JLA pa zastavnika Ivana Borštnerja. 5. junija je bil aretiran še David Tasič, obtožnica je bila vložena tudi zoper tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla. Tri dni po prvih aretacijah začne delovati odbor za varstvo človekovih pravic.

- 1. december 1989
Z akcijo Sever je preprečen t.i. Miting resnice v Ljubljani, ki ga organizira Odbor za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo in Metohijo – Božur. Ljubljanski mestni sekretariat za notranje zadeve je napovedani miting resnice prepovedal že 20. novembra.

- 15. maj 1990
Republiški štab TO izda ukaz o predaji orožja, streliva in minsko eksplozivnih sredstev TO v skladišča JLA. Slovenska TO ostane več brez kot 70 odstotkov orožja.

- 18. maj 1990
Sekretar za ljudsko obrambo R Slovenije Janez Janša prepove oddajanje orožja obrambnih organov, čez dva dni pa predsedstvo prepove oddajanje orožja TO v skladišča JLA.

- Jugoslavija 1990 – 1991
Maja 1990 je tudi uradno razpadla ZKJ. Zaostrovala so se srbsko-hrvaška trenja. Oktobra 1990 Srbija uvede carinske takse na blago slovenskega in hrvaškega izvora. Srbi v Krajini se hočejo ločiti od Hrvaške. Marca 1991 se hrvaški predsednik Franjo Tudžman in srbski predsednik Slobodan Miloševič v Karadžordževu dogovorita o zrušitvi jugoslovanske vlade Anteja Markoviča in delitvi Bosne in Hercegovine.

- Januar 1991
SR Srbija vdre v jugoslovanski monetarni sistem in ukrade 18 milijard in 243 milijonov dinarjev (1,4 milijarde dolarjev).

- 6. februar 1991
Širši javnosti je predstavljena Deklaracija za mir, ki zahteva Slovenijo brez vojske in vojaške industrije
LDS in SDP (današnja SD) sta v sodelovanju z nekaterimi civilno-družbenimi skupinami 6. februarja 1991 predstavili javnosti t.i. Deklaracijo za mir. V deklaraciji, ki sta jo omenjeni strani ponudili v podpis kot peticijo, je bilo med drugim zapisano tudi, »da bi vojaški spopad na slovenskem ozemlju za Slovenijo pomenil katastrofo«; v celoti pa je izzvenela kot jasen odpor proti oblikovanju slovenske vojske. Deklaracija je bila tempirana na čas vročih parlamentarnih razprav o obrambnih zakonih in proračunu. Podpisali so jo številni strankarski prvaki in javni delavci, med drugim tudi dr. Janez Drnovšek, dr. Ciril Ribičič, dr. Jože Mencinger in Jožef Školč. Splošno začudenje pa je zbudilo dejstvo, da so deklaracijo podpisali tudi štirje člani vrhovnega poveljstva oziroma predsedstva Slovenije, in sicer Milan Kučan, Dušan Plut, Ciril Zlobec in Matjaž Kmecl.
Deklaracija je vnesla v slovensko javnost, še posebej v njene obrambne strukture, veliko zmedo. V skladu z besedilom deklaracije namreč noben član slovenskega predsedstva razen Ivana Omana vse do vojne ni želel obiskati nobene od vpoklicanih enot TO, ki so se v naslednjih mesecih pripravljale na obrambo slovenske države. Nekaj mesecev pred usodnim dnevom odločitve je bila dejanska možnost osamosvojitve zelo majhna, saj so opozicijski stranki LDS in SDP (današnja SD) ter del Plutovih Zelenih nasprotovali tudi slovenski obrambni zakonodaji ter vojaškemu proračunu.
Deklaracijo so v slovenskem obrambnem ministrstvu razglasili za nesprejemljivo »zahtevo po hitri enostranski razorožitvi«, ki ne bo prinesla niti miru niti samostojnosti.
Raziskava Slovensko javno mnenje je decembra leta 1990 v nasprotju z zahtevami deklaracije ugotovila, da je samo 15 % prebivalcev Slovenije za hitro enostransko razorožitev, vsi drugi pa so bili za lastno vojsko, vsaj v prehodnem obdobju. Slovenska javnost ter TO in policija so pokazali veliko večjo mero treznosti kot mnogi najvišji politiki, zato je Slovenija nekaj mesecev kasneje agresijo JLA kljub vsemu pričakala dobro pripravljena.

- 1991
Slovenska vlada je kljub poskusom demilitarizacije (Deklaracija za mir) učinkovito oblikovala slovensko vojsko. Poskus pogodbe o medsebojni pomoči s Hrvaško v primeru napada JLA je bil odpovedan s hrvaške strani. Slovenija je v spopadu z JLA ostala sama.

- 23. maj 1991
Prva odkrita agresija JLA v Sloveniji – enota JLA z oklepniki obkoli 710. učni center TO v Pekrah pri Mariboru in zahteva predajo.

- 25. maj 1991
Prva žrtev v Sloveniji – transporter JLA med demonstracijami v Mariboru do smrti povozi Josefa Šimčika.

- 26. junij 1991
- premiki enot JLA proti novim slovenskim državnim mejam
- prvi streli pri Divači
- zvezna uprava letenja zapre vsa slovenska letališča
- demonstracija sile in grožnja s preletom letala nad prizoriščem proslave v Ljubljani


NAZAJ          NA VRH          DOMOV