Po navedbah kronista Fredegarja so se leta 623, v 40. letu vladanja frankovskega kralja Klotarja II., slovanska ljudstva(Čehi, Moravci in Lužičani) ki so jih bili podjarmili Obri, uprla svojim zatiralcem. Središče upora je bilo na Češkem in Moravskem. Pridružili pa so se jim tudi Lužičani ob Labi na Severu. Omenjenim ljudstvom so se v boje proti Obrom pridružili tudi Karantanci, ki sicer niso bili pod gospostvom Obrov, bili pa so izpostavljeni njihovim nenehnim napadom.
Karantanija je za razliko od Čehov in Moravcev imela
prazgodovinsko, dobro organizirano notranjo državno ureditev, ter s tem tudi
močno vojsko.
V boje proti nasilnim Obrom se je pridružil tudi trgovec
Samo, karantanskega rodu, ki je takrat trgoval na Frankovskem. V bitkah se je
odlikoval z izjemnim pogumom. V bojih se je izkazal tudi kot sposoben ljudski
tribun in vojskovodja. Pod njegovim poveljstvom je slovanski meč pokončal
številne sovražnike. S tem je močno navdušil omenjena slovanska ljudstva, ki so
ga vsled tega imenovala za svojega skupnega kralja. Pod njegovim bojem so si
tudi Čehi, Moravci in Lužičani priborili neodvisnost.
Ko je Samo L. 623 prevzel oblast, je pridružil Karantanskemu
kraljestvu še Čehe, Moravce in Lužičane.
Kralj Samo je imel svoj sedež
v Karantaniji, ker so jo gore dobro varovale in je imela v nasprotju s
sosednjimi deželami starodavno državno organizacijo in zato tudi dobro obrambo.
Obri si je niso nikoli podredili.
V Karantaniji je v tistem času vladal vojvoda Valuk, ki ga zgodovinski viri imenujejo »Wallucus dux Vinedorum«, kar pomeni Valuk vojvoda venetski. Vinedi, Vinedorum, Vindi, Vendi, Venden, Veneti je bil star izraz za Slovence, kar je velikega zgodovinskega pomena. V listinah iz tistega časa (Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Auctarium Garstense, Ecxerptum de Karentanis) je Karantanija poimenovana marca Vinedorum.
Pomembna je tudi listina Conversio Bagoariorum et
Carantanorum, ki je nastala v Solnogradu okoli leta 873 in navaja, da je kralj
Samo vladal in Quarantanis. Podobno navaja tudi listina Auctarium
Garstense, ki navaja, da je kralj Samo vladal in Karinthiam.
Listina Ecxerptum de Carentanis, ki poroča da je Dagobert poslal svojega
pogajalca h kralju Samotu, pa izrecno navaja , da je bil Samo vojvoda vseh
Karantancev. Kar pomeni, da je bil Samo karantanski kralj, ki je priključil
svojemu kraljestvu še Čehe, Moravce ter Lužičane. To pomeni, da so se Lužičani,
Čehi in Moravci podredili karantanski nadoblasti ter začasa Samotovega
kraljestva bili priključeni karantanskemu kraljestvu.
Kronist Fredegar v
svoji kroniki(Fredegarii Scholastici Chronicon, leto 658) pripoveduje, da so v
devetem letu vladanja frankovskega kralja Dagoberta I. iz rodu Merovingov, to je
leta 631, Slovani poimenovani Veneti(Sclavi coinomento Winidi) oropali in pobili
številne frankovske trgovce, ki so trgovali znotraj frankovskega kraljestva.
Zato je Dagobert poslal k Samotu svojega odposlanca Siharija. Kralj Samo je
odposlanca sprejel, ga poslušal ter privolil v imenovanje razsodišča, ki naj bi
ugotovilo, katera stran ima prav. Tedaj pa začne Siharij groziti ter terja od
Samota in njegovega ljudstva pokorščino frankovskemu kralju. Samo je odvrnil, da
bo frankovskemu kralju ostal vdan, če ta želi živeti z njim v prijateljstvu.
Toda Siharji mu zabrusi, da kristjanom ni mogoče živeti v prijateljstvu s
poganskimi psi.
Samo je odgovoril: »Če ste vi božji služabniki, mi pa božji psi, vas bomo zaradi vašega vedenja pred bogom raztrgali z zobmi«.
Ko je Dagobert to izvedel, je ukazal sklicati svojo vojsko po vsej Avstraziji(vzhodni del frankovskega kraljestva), in je proti Samotu nahujskal tudi Langobarde in Alemane. Toda po treh dneh bojev je avstrazijska vojska doživela strahoten poraz pri gradu Wogastiburc. To je bil najverjetneje današnji Forchheim na Frankovskem, takrat še v Turingiji. Dagobert je zapustil svoj glavni stan in pobegnil v domovino. Vinidi (Slovenci) pa so znova začeli napadati Turingijo in druge frankovske pokrajine.
Potem, ko je Samo premagal Franke, je nemoteno vladal do svoje smrti leta 658. Ko so se mu na smrtni postelji iztekale zadnje ure, je k sebi poklical tri sinove(imel jih je sicer dvanajst), ter vsakemu od sinov velel prinesti po eno lipovo vejico, ter jo vsako posebej zlomil z rokami. Potem je sinovom velel ponovno prinesti vsakemu po eno lipovo vejico, toda tokrat je probal zlomiti vse tri vejice skupaj, a mu ni uspelo. Sinovom pa je dejal: »Vidite, če boste držali skupaj, ter se skupno borili proti sovražnikom, vas ne bo zlomil noben vrag.«
Po Samotovi smrti je Samotova slovanska zveza razpadla.
Karantanija je ostala ponovno osamljena država. Kljub temu pa se je kot vedno,
še naprej uspešno upirala napadom bojevite obrske konjenice na vzhodni meji.
Uspešna pa je bila tudi v bojih s svojimi zahodnimi sosedi Langobardi.
NA VRH NAZAJ